»Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje.«
»Pomembno in dobro se mi zdi, da se je obdržala pri življenju petnajst let in da ves čas širi obzorja in pridobiva tako strokovne kot novinarske sodelavce. Želim ji še dolgo, radovedno življenje, polno novih spoznanj.«
»Razlagala je, kaj se zgodi, če različna bitja padejo iz različnih višin, in kaj pri tem lahko pove fizika. Če človek pade na tla iz približno treh metrov, bo utrpel precejšnje posledice, če pa bi pa iz iste višine padel palček, ki je približno šestkrat manjši, praktično ne bi imel nobenih posledic, kar je res zanimivo!«
»Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni.«
»Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati.«
»Pričakovali smo, da bo to nišna knjiga. Naredili smo nekaj tisoč izvodov, brez kakršnega koli pompa. Po skoraj takojšnji razprodani prvi izdaji je sledila druga, za njo tretja, četrta in tako naprej … Bilo je popolno presenečenje za vse.«
»Imamo le eno življenje, dobro ga je polno živeti in poskusiti čim več stvari. Upor v mladosti mi je pomagal, da sem zgradil samozavest, da sem se ogromno naučil o svetu, prišel v stik z vse vrste teorijami, idejami in življenjskimi slogi. Odprlo mi je um.«
»Ja, toda čas me ni začel zanimati zaradi te izkušnje. Z LSD-jem sem eksperimentiral, ko sem jih imel 15., 16. Za tisti čas to ni bilo nič neobičajnega, takrat je to počelo veliko ljudi, tudi veliko takih, ki so pozneje postali zelo znani, na primer Steve Jobs, Federico Fellini … Izkušnja je bila zelo močna, zelo intenzivna, na neki način mi je odprla um, ker mi je omogočila, da sem videl svet na drugačen način, kot sem ga bil sicer vajen.«
